27.06.2019
Novela ZKP-N
Državni zbor RS (DZ) je na seji, dne 26. 3. 2019, sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o kazenskem postopku (ZKP-N). Gre za pomembno in obsežno novelo Zakona o kazenskem postopku, ki je stopila v veljavo dne 20. 4. 2019, uporabljati pa se bo začela šest mesecev po uveljavitvi, z izjemo spremenjenih in novih določb 149.a člena, 149.b člena, 149.c člena, 149.č člena, 149.d člena, 149.e člena, 150.a člena, 150.b člena, 152. člena, 153. člena, prvega do četrtega in šestega odstavka 154. člena, 156. člena ter 156.a člena, ki se bodo začeli uporabljati po treh mesecih od uveljavitve novele. Do začetka uporabe določb ZKP-N se še naprej uporabljajo določbe ZKP, ki so veljale doslej.
Osnovna težnja novele ZKP-N je implementacija evropske direktive, t. i. Direktive o žrtvah, v slovenski pravni red, obenem pa novela ZKP-N prinaša tudi številne druge novosti, ki bodo pomembno vplivale na tek predkazenskih in kazenskih postopkov – pri tem gre zlasti za rešitve vezane na odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije in Evropskega sodišča za človekove pravice ter njihov prenos v veljavno zakonodajo.
Z novo ureditvijo se bo zaradi implementacije Direktive Evropskega parlamenta in Sveta št. 2012/29 EU z dne 25. 10. 2012 izrazito okrepil predvsem položaj oškodovanca v kazenskem postopku. V skladu z novo ureditvijo bodo morali pristojni organi v predkazenskem ali kazenskem postopku ob prvem stiku z oškodovancem, le-temu posredovati natančno predpisane informacije, ob prvem stiku pa bodo morali oceniti tudi stopnjo oškodovančeve ogroženosti zaradi ugotovitve obstoja posebnih potreb po zaščiti. Novela ZKP-N je hkrati razširila tudi sam pojem oškodovanca (op. v procesnem smislu razširjen še na določene družinske člane osebe, katere smrt je bila neposredna posledica kaznivega dejanja ter opredelitev oškodovanca s posebnimi potrebami), sprejete pa so bile še nekatere druge spremembe in novosti v smeri krepitve položaja žrtve oziroma oškodovanca.
Pomembna novost, ki jo prinaša novela ZKP-N, je tudi ureditev zasega predmetov, spisov in elektronskih naprav odvetnikov in drugih oseb, če gre za gradivo, ki vsebuje privilegirano komunikacijo. Novela tako prinaša rešitev, da se bo lahko preiskava elektronske naprave, zasežene odvetniku, odvetniškemu kandidatu ali odvetniškemu pripravniku, opravila izključno na podlagi sodne odredbe. V primeru, da bo potrebno opraviti preiskavo elektronske naprave, ki je bila zasežena in podatki katere so bili zavarovani ter zapečateni, se bo taka preiskava lahko opravila le v prostorih sodišča, opravil pa jo bo lahko zgolj izvedenec ki ga bo s posebno odredbo imenoval izvenobravnavni sodnik. V primerih, ko bo verjetno, da je predmete, spise ali podatke, ki jih vsebujejo zaseženi predmeti ali spisi, odvetniku kot zagovorniku zaupal osumljenec ali obdolženec ter da bi oseba, ki so ji bili predmeti ali spisi zaseženi, z njihovo izročitvijo ali posredovanjem podatkov, lahko prekršila dolžnost varovanja tajnosti spovedi, dolžnost varovanja poklicne tajnosti in tudi dolžnost varovanja novinarske zaupnosti, se bodo ti predmeti in spis zaprli v poseben ovitek, zapečatili ter izročili v hrambo izvenobravnavnemu sodniku. Popis in pregled predmetov ali listin pa se bo nato lahko opravil izključno na naroku pred sodiščem. Na ta način se bo zagotovila prepoved seznanitve policije in državnega tožilstva z zaupnimi podatki do odločitve sodišča glede teh predmetov in listin.
Velik del rešitev, ki jih prinaša novela ZKP-N, se nanaša tudi na spremembo in dopolnitev ureditve glede prikritih preiskovalnih ukrepov. Tako je na novo urejen tudi režim pridobivanja prometnih in sorodnih podatkov, s čimer se bo zmanjšalo poseganje v pravico do varstva osebnih podatkov. Pri ukrepu tajnega opazovanja pa je dopolnjen katalog hujših kaznivih dejanj, v zvezi s katerimi se bo ta ukrep lahko odredil, novela ZKP-N pa bo po drugi strani policiji omogočila tudi uporabo t.i. IMSI lovilcev.
Del sprememb, ki jih prinaša novela ZKP-N, se nanaša tudi na ureditev glede hišne preiskave. Tako novela med drugim predvideva tudi, da bo sodišče, kadar imetnik prostorov ne bo dosegljiv, slednjemu po uradni dolžnosti lahko postavilo pooblaščenca izmed odvetnikov in se bo na tak način hišna preiskava lahko opravila, kljub temu, da imetnik prostora ne bo prisoten.
Novela pa ob tem prinaša spremembe tudi na področju pravnih sredstev. Tako je na primer podaljšan rok za pritožbo in odgovor na pritožbo (op. rok za pritožbo zoper sodbo tako sedaj znaša 30 dni, prej 15 dni), dopolnjuje se tudi krog oseb, ki bodo lahko vložile pritožbo zoper sodbo sodišča druge stopnje. Del sprememb pa so nanaša tudi na izredno pravno sredstvo zahteve za varstvo zakonitosti.
Novela med drugim ukinja tudi obvezno branje listin na glavni obravnavi, natančneje opredeljuje pogoje upravičene odsotnosti na sodnih narokih ter prinaša še marsikatere druge spremembe in novosti.
Sprememb in novosti je potemtakem res veliko, kako pa se bodo slednje odrazile v praksi in kaj bo to prineslo za učinkovitost kazenskega postopka, bo pokazala šele njihova uporaba.
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o kazenskem postopku (ZKP-N) si lahko ogledate na povezavi: https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2019-01-0915/zakon-o-spremembah-in-dopolnitvah-zakona-o-kazenskem-postopku-zkp-n.